24. 9. 08

MT KINABALU SABAH/BORNEO

Iz Malezijskega polotoka sva s Helen leteli na Borneo-Sabah...prva misija je bila splezati na najvisjo goro jugovzhodne Azije: Mt Kinabalu (4.095m - se nikoli bila tako visoko).
Prve priprave so bile nakupovanje zimskih stvari: kapa, 3 pari rokavic, dezna jakna in pohodniski cevlji.... ki so deloma razpadli po enem dnevu uporabe (dan pred odhodom), jeziku je odpadu... Valda to se lahko zgodi samo Twonki.... :D ni blo druge kot se spravit sivat.....
From Malaysian peninsula we flew on Borneo-Sabah, where our first mission was to climb the highest mountain in SE Asia: Mt Kinabalu (4.095m - never been this high before).
First preparations.... buying warm staff: hat, 3 pair of gloves, rain coat and hikking shoes.... which fell appart right the next day (the day before climbing the mountain), tounge fell off.... This can happen only to Twonka... so no other choise than to sew the tounge back on the shoe...













Ne sam cevelj tudi zadrga majhnega nahrbtnika, ki naj bi sel z mano na goro, je odpovedala in sicer minuto pred odhodom. Torej v naglici je blo treba zamenjat nahrbtnike.... tako sem plezala na goro z velikim nahrbtnikom.... Tezka je bla.... s 10kg narami.
Not only shoe fell apart also the zip of the small bag broke right the minute before leaving the room in the morning... so in a hurry needed to change the bag and take the big backpack with me on the mountain....











Koncno pripravljeni na vzpon prvih 6km do postaje tik pod vrhom, kjer smo prenocili. Na poti gor smo srecali domacine, ki so na hrbtu tovorili hrano in stvari, ki so potrebne v postaji.... gospa na sliki je bila nalozena s 35kg... o Budha.... (hvala bogu nism bila jst edina mula). Na postaji smo lahko uzivali cudoviti soncni zahod nad oblaki.
Finaly prepared to climb first 6km... to the station where we stayed overnight. Walking through idyllic forest we met few locals that were carrying loads of food and staff needed at the station. The lady on a pic was loaded with 35 kg..... o Buda.... At the station we could enjoy marvelous sunset above the clouds.






Ob dveh zjutraj smo se oblekli vsa oblacila, ki smo jih imeli, saj naj bi na vrhu bilo okrog nicle..... po dolgem casu sem se pocutila kot v Sloveniji.... :) Zakljucili smo se zadnja 2 km do vrha... ponavadi ne jamram, ampak tokrat pa je bilo kar malcek mucno, predvsem zaradi redkega zraka. Ceprav smo zmorzovali ko cucki (skoraj postali pingvini), smo vseeno uzivali v precudovitem razgledu in soncnem vzhodu.
Next day morning at 2am we dressed all the clothes that we had (cos at the top was around 0 degrees)... i felt like in Slovenia after a long time :) We finished the last 2km to the summit which was killing cos of the thinner air. While trying not to become penguin we could enjoy fantastic view over the ireland and even more fantastic sunrise.












Skoraj na vrhu je bila javna govorilnica... valda sm morala poklicat mamo, da sm prezivela..... ;)
Almost at the top there was a public phone... of course I needed to call my mum... that I survived... ;)